meni
Projekt
Avtor
Roman
Povzetek
Vsebina
Osebe
Video
dostojevski
Dostojevski pravi, da v množici povprečnežev vladajo nadljudje, ki imajo izjemne sposobnosti in ne izbirajo sredstev, za doseganje svojih ciljev ter tako vladajo množici. Moralni zakoni naj bi veljali le za povprečneže, nadljudje pa se nad to povzdignejo. Tako je tudi pri Dostojevskem vedno v ospredju pomembno duhovno-moralno vprašanje, ki presega dobo in stvarnost. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če le ne bi bilo boga. Kasneje je to teorijo zagovarjal tudi Friedrich Nietzsche*, napačno pa so jo interpretirali in izrabili nacisti.

Motiv:
V središču je vprašanje o tem kaj je moralno dobro in kaj je zlo, kaj je dovoljeno in kaj ni. Če ni boga, je po njegovem mnenju in po mnenju njegovega glavnega junaka Raskolnikova, vse dovoljeno. Tudi umor je dovoljen, če je to sredstvo za doseganje človekove sreče.

Osrednji motivi:
* Iz življenja revnih ljudi,
* iz družbenega življenja v Rusiji,
* iz življenja vsakega posameznika in njegovega mišljenja.

Tema:
V besedilu prevladujejo naslednje tematike:
* Tema življenja bednih ljudi,
* tema upora družbenim normam in
* tema junaka-posameznika.

Kraj in čas dogajanja:
Dogaja se v Rusiji, nekje v sredi 19. stoletja.

Zgradba:
Roman je sestavljen iz šestih delov. V prvem delu romana je Dostojevski prikazal pripravo na umor, medtem kot je prikazovanju duševnih muk Raskolnikova po opravljenem zločinu namenil pet naslednjih delov romana. Na koncu čaka bralca še epilog v katerem avtor opiše življenje v Sibiriji in Raskolnikovo usodo.

Jezik in slog:
Zločin in kazen je napisan v tehniki z vsevednim pripovedovalcem, zato da je lahko dal besedo tudi drugim junakom, npr. Marmeladovu. S tem se je vživel v položaje posameznih oseb in prikazal dogajanje iz njihovega zornega kota. To se najbolje vidi v opisih, ki niso nikoli objektivni, ampak vedno odraz tiste osebe, kar vidi ona v tistem trenutku. Zato je včasih ritem dogajanja počasnejši, včasih hitrejši, odvisno od književne osebe, ki to notranje podoživlja.
V romanu prevladujejo dialogi, monologi in izpovedi, opisov pa je zelo malo.

Ideja:
Besedilo nas seznani z življenjem revnih ljudi, ljudi, ki se sami ne znajo oz. ne morejo postaviti na noge, saj se vedno zatekajo k nekim sekundarnim in nemoralnim rešitvam njihovih problemov. Prav tako pa se nam postavlja vprašanje zločina in kazni. Kaj je sploh zločin? Ali lahko imenujemo dejanje za dobro človeštva zločin? Ali si tak "zločin" sploh zasluži kazen? S takimi in podobnimi vprašanji se roman ubada, vendar na koncu dobimo le delne odgovore na ta vprašanja.

Kratka vsebina:
Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotnemu občestvu. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, po naključju pa "mora" ubiti še njeno sestro Lizaveto. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame Napoleona. Umor se mu sicer posreči, a notranje ni dovolj trden, zato ga začne težiti vest. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi in po nekaj pogovorih z njo na policiji prizna zločin. Kaznujejo ga s prisilnim delom v Sibiriji, kar pa za Raskolnikova ni najhuje; najhuje je spoznanje, da je tudi on le uš. Roman se na nek način vseeno srečno konca, saj Sonja zvesto spremlja Raskolnikova v Sibirijo. Tam Raskolnikov dolgo ostane zakrknjen in moreč, a se nekega jutra ob reki prebudi ter se, ko bo prestal kazen, odloči zaživeti novo življenje s Sonjo.


* Mnogi viri navajajo, da je Dostojevski uporabil Nietzschejevo idejo o nadčloveku, vendar zgodovinska dejstva te teorije ovržejo saj je Nietzsche svoje prvo delo izdal po izidu romana Zločin in kazen.
(c) Boštjan,Jan,Luka in David
2006